Študija lastnosti svetlobe z uporabo zelo velikega teleskopa (VLT) Evropskega južnega observatorija je astronome pripeljala do povsem nepričakovanih rezultatov. Izkazalo se je, da polarizacija svetlobe okoli opazovane nevtronske zvezde kaže na prisotnost kvantnega učinka, ki so ga znanstveniki napovedovali že v tridesetih letih prejšnjega stoletja in mu rekli dvojno lomljenje žarkov v vakuumu.
Do odkritja je prišla skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Roberto Mignani iz Nacionalnega astrofizičnega inštituta (Istituto Nazionale di Astrofisica, INAF) v Italiji. Znanstveniki so opravili podrobno analizo podatkov VLT iz opazovanj zvezde s kodnim imenom RX J1856.5-3754, ki se nahaja 400 svetlobnih let od Zemlje. Raziskava je bila predložena Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Nevtronske zvezde naj bi bile zelo gosta jedra masivnih zvezd z maso, ki je vsaj 10-krat večja od mase Sonca. Zvezde so ta status prejele po nekaterih dramatičnih dogodkih na koncu svojega življenjskega cikla, in sicer po eksploziji supernove. Takšni predmeti imajo izjemno močna magnetna polja, njihova moč je milijardkrat večja od moči sončnega magnetnega polja. Zaradi tega lahko vplivajo na prazen prostor, ki obdaja zvezdo.
V skladu z zakoni fizike pri prehodu skozi vakuum skozi njega prehaja svetloba brez sprememb. Vendar pa je po kvantni elektrodinamiki praznina napolnjena z virtualnimi delci, ki se nenehno pojavljajo in izginjajo. Nove raziskave kažejo, da lahko magnetna polja spremenijo vakuum tako, da začne vplivati na svetlobo, ki prehaja skozenj in mu daje polarnost. Podatki VLT so pokazali, da je v primeru RX J1856 16-odstotna linearna polarizacija svetlobe.
“Tako visoke stopnje linearne polarizacije, ki smo jo zabeležili, ni mogoče razložiti brez pomoči kvantnih elektrodinamičnih konceptov dvolomnosti v vakuumu,” je povzel Mignani.
