Fotografija iz odprtih virov
Danes zaposleni v velikih podjetjih, kot so Apple, eBay, Hewlett-Packard, Google, Yahoo menijo, da se morda zdi nenavadno, da sodobna tehnologija škoduje otroku. Zato mnogi od njih pošljejo svoje otroke v šolo Waldorf of polotok, ki oddaja računalnike in drugo “nujni” atributi sodobnega izobraževanja in to kljub O računalnikih obstaja veliko zanimivih dejstev.
Računalniki so tukaj nadomeščeni s krednimi ploščami, internet je regali z leposlovjem in enciklopedijami in namesto tega učenci napišejo tipkovnice s svinčniki in flomastri na papir. Tukaj monitorji so prepovedani, gumbi so prepovedani, ni radia, ne televizija, tukaj otroci vezujejo z iglami in kipijo obrti iz gline … Preprosto in nekoliko z našega že precej perverznega stališča, staromodna šola, katere cilj je poučevati otrok brez sodobne tehnologije. Lahko postavlja se vprašanje – zakaj vzgajati otroke kot divjake in jih prikrajšati vse koristi in užitke, ki nam jih je prineslo 21. stoletje?
Privrženci takšne izobraževalne metodologije pojasnjujejo, da so računalniki otroku odvzeti domišljijo, ovirati razvoj komunikacijskih veščin s vrstniki, ne dovolite mu, da se koncentrira normalno, ne da bi govoril že o pojavu zasvojenosti in povzročajo tudi kapitalsko škodo zdravje: otrokov živčni sistem trpi, sluh in vid se poslabšata in mišično-skeletni sistem.
Nekoč učitelj v srednji šoli, zdaj pa profesor na prestižni Univerza Furman Paul Thomas je o zahodnem sistemu napisala 12 zvezkov izobraževanje. V svojih knjigah se je večkrat osredotočil da se računalniki v izobraževalnem procesu uporabljajo kot mogoče manj pogosto, saj je izobrazba po njegovih besedah najprej oz. izkušnje, izkušnje otrokove komunikacije z ljudmi njegovih in starejših. Spol Thomas je prepričan, da je glavna naloga sodobne šole vodite otroke v življenju, jim pomagajte, da odrastejo, postanejo odgovoren in neodvisen. In tehnologija v tem primeru to se le upre.
Študentje Waldorfa na polotoku ne trpijo pomanjkanje visokotehnoloških izumov, ravno nasprotno – oni vesel, da niso takšni kot njihovi vrstniki, sorodniki in znanci, ki ne morejo živeti dneva brez interneta, mobilne komunikacije, mikrovalovna in večerne TV oddaje. Enajstletnik šole Orad Kamkar pripoveduje: kdaj je ob vikendih obiskal njihovi bratranci in bratje so nato upali, da skupaj bo igral na dvorišču ali na preprogi dnevne sobe. Toda namesto tega najstniki, pokopani v tablicah in telefonih, pozabljajo na vse lahki in nenehno drug drugemu pozorni. Fant je imel streseta z rokami in opomni – tu sem.
