Nove raziskave kažejo, da je tihi morilec umazanega zraka postal zahrbtna “pandemija”, celo bolj nevarna in smrtonosna kot vojna ter številne bolezni.
Na podlagi podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so raziskovalci leta 2015 onesnaženost zraka povezali z dodatnih 8,8 milijona prezgodnjih smrti. Posodobljena analiza za vse ljudi po svetu zdaj kaže, da so velike izgube povzročile padec svetovne pričakovane življenjske dobe in povprečje znižale za skoraj tri leta.
“Ker je vpliv onesnaževanja zraka na javno zdravje veliko večji od pričakovanega in je svetovni pojav, menimo, da naši rezultati kažejo, da obstaja” pandemija onesnaževanja zraka “,” pravi atmosferski kemik Thomas Munzel z inštituta Max. Deska.
Seveda niso vsi ljudje enako izpostavljeni onesnaževanju zraka. Ko nevarni delci in plini ostanejo v ozračju, so mladi in starejši na splošno bolj dovzetni, kot tudi tisti, ki živijo v regijah z visokimi emisijami.
Po mnenju avtorjev se je približno 75 odstotkov smrtnih primerov zaradi onesnaženja zraka zgodilo pri ljudeh, starejših od 60 let.
Toda tudi če gre za človeštvo kot celoto, strokovnjaki za javno zdravje opozarjajo, da je onesnaževanje zraka resno in podcenjeno tveganje.
Leta 2015 se vsi primeri nasilja na svetu niso mogli približati učinkom onesnaženja zraka (te smrti so le zmanjšale pričakovano življenjsko dobo na svetu za 0,3 leta). Tudi kajenje tobaka je pričakovano življenjsko dobo zmanjšalo za približno tretjino manj. In za razliko od cigaret je zrak v okolici vsekakor neizogiben.
Če bi se nenadoma ustavile vse antropogene emisije, bi se pričakovana življenjska doba v dobrem letu dni povečala po vsem svetu: več kot 5,5 milijona zgodnjih smrti, ki bi se jim lahko izognili vsako leto.
Žal je marsikje po svetu opazen nasprotni trend.
Na primer, v letih 2017 in 2018 so podatki pokazali, da se je onesnaževanje zraka v ZDA poslabšalo po več letih nenehnega izboljševanja. Samo v letu 2018 je bila slaba kakovost zraka v primerjavi z letom 2016 povezana s skoraj 10.000 dodatnimi smrtnimi primeri.
Lani je šokantno poročilo SZO pokazalo, da 93 odstotkov vseh otrok, mlajših od 15 let na svetu, diha toksičen, onesnažen zrak.
Za mnoge so posledice neizogibne. Po novem modelu se je v vzhodni Aziji leta 2015 največ pričakovana življenjska doba zmanjšala zaradi onesnaženosti zraka, veliki večini teh izgub pa bi se lahko izognili z zmanjšanjem emisij.
V Severni Ameriki je bila povprečna izguba življenjske dobe 1,4 leta, nekaj več kot leto dni pa avtorji pravijo, da bi ga lahko preprečili predvsem z odpravo fosilnih goriv.
V Afriki, kjer je prah glavno onesnaževalo zraka, bi lahko zmanjšanje emisij znašalo 0,7 leta pričakovane življenjske dobe.
Glede na svoje ugotovitve avtorji pozivajo javne uslužbence in zdravnike, naj posodobijo svoje smernice, da bodo kronično onesnaževanje zraka kot pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja ter kajenje, diabetes in visok krvni tlak.
Študija je bila objavljena v kardiovaskularnih raziskavah.
Viri: Foto: (Holger Link / Unsplash)
