Fotografije od odprtega viri
V čem se meteoroidi razlikujejo od meteorjev in meteoritov? Kako Ali meteoriti spreminjajo življenje na Zemlji? In od kod so prišli Vesolje? Preberite nov razburljiv izbor meteoritov!
1. Vsak dan na naš planet pade približno štiri milijarde meteoroidi. Meteoroidi so nebesni objekti veliko manjši večji od asteroidov, vendar še vedno večji od medplanetarnega prahu. Vendar je večina njih premajhna, da bi povzročila Zemljo. škoda.
2. Skozi zgodovino smo na Zemljo šteli približno 24.000 padlih meteoriti. Njihova teža je od nekaj gramov do več ton
3. V enem dnevu potem na naš planet pade 5-6 ton meteoritov Na leto pride približno 2000 ton meteoritov.
4. Od kod prihajajo vsi ti predmeti: meteoroidi, asteroidi, meteoriti? Po teoriji velikega poka je splošno sprejeto kozmološki model nastanka vesolja – pred 13 milijardami let prišlo je do eksplozije, ki je povzročila kozmični prah, delci, ki se pod vplivom gravitacije postopoma »prilepijo« v planeti, zvezde in manjša nebesna telesa.
5. Večina medplanetarnih zadev v Sončev sistem je koncentriran v asteroidnem pasu, ki ki se nahaja med orbitoma Jupitra in Marsa, na razdalji 2,5-3 AE (astronomske enote. 1 AE je enaka razdalji od Zemlje do Sonca, 150 milijonov km).
6. Občasno posamezni predmeti letijo iz pasu asteroidi Strgajo se, trčijo med seboj in majhne drobci lebdijo, občasno padajo v polje zemeljske gravitacije in pade na njeno površino v obliki meteoroidov.
7. Meteoroidi, ki vstopajo v ozračje, postanejo meteorji. Do Zemljina površina ne doseže meteorjev, ki gorijo v atmosferi. Točno tako vidimo jih, ko opazujemo “streljanje zvezd”.
8. meteoroidi, ki niso goreli v atmosferi in dosegli Zemljo, imenovani meteoriti.
9. Meteoriti padejo na ljudi, vendar zelo redko, približno 1 krat na 180 let
10. V kinu meteoriti padajo in spektakularno utripajo po letu in eksplodira po dosegu Zemlje, toda za to je to film. V življenju oni padejo brez posebnih učinkov.
11. Verjame se, da se je zaradi padca meteorita nevarno dotakniti dejstva, da se skozi ozračje nebesna telesa pokajajo trenje. Toda že padli meteorit sploh ni vroč. V ozračju on se vname, toda po preteku večine poti se začne hladiti. Na na nadmorski višini 10-15 km meteorit ni več vroč, vendar samo toplo.
12. Vendar pa so zelo veliki meteoriti, ki vsakič zadenejo Zemljo sto tisoč let ne izgorijo v ozračju in niti nimajo časa zares zavirati. Na površju našega planeta strmoglavijo vesoljska hitrost, kar povzroči eksplozijo in nastanek kraterjev. Za celoto zgodovina zemlje je dobila le nekaj tako obsežnih meteoriti.
13. Najpogosteje meteoriti padejo na ozemlje Antarktike. Na njej vsaj 700.000 meteoritov že leži naokoli. Največ je velika akumulacija meteorita na eni površini Od zemlje.
14. Zemlja trči v razmeroma veliko nebesno telo (s premerom najmanj 50 metrov) v povprečju vsakih sto let. Običajno ti napadi padejo na oceane.
15. Luna nima ozračja, zato meteoriti padejo nanjo veliko pogosteje. Nekateri eksplodirajo in zapustijo globoko kraterji. Največji krater, imenovan Apollo, ima več kot 500 km čez.
Vir
Čas vesolja težnosti vesolja
