Fotografija s odprtih virov
Švedski strokovnjaki so zaključili obsežno študijo, ki je v skupno jih je potrebovalo pet desetletij. Znanstveniki so izsledili način življenja in dobrega počutja osemsto petinpetdeset ljudi, rojen leta 1913 v Göteborgu. Raziskovalci so to preučevali vpliva na dolgo življenjsko dobo Evropejcev, nekateri pa so jih pripravili priporočila za tiste, ki želijo praznovati nekega dne stoletnico.
Dvesto dvaindvajset udeležencev študije je preživelo do osemdeset let, sto enajst do devetdeset in deset Švedi uspelo doseči stoletno starost. Strokovnjaki so to ugotovili najpogostejši vzrok smrti po osemdesetih let so bolezni srčno-žilnega sistema. Od njih je umrl dvainštirideset odstotkov udeležencev. Dvajset odstotkov jih je umrlo nalezljivih bolezni, osem od možganske kapi in raka, šest od pljučnica. Preostalih šestnajst odstotkov Švedov si ni ogledalo sto let iz drugih razlogov.
Znanstveniki so prepričani: da bi lahko dolgo živeli, je treba petdeset let za stabilno družbeno-ekonomsko položaj. Tisti, ki so trgovali s šestim ducatom, denarja niso potrebovali, bistveno povečajo življenjsko dobo. Tudi ključna genetska nagnjenost k dolgoživosti s strani matere, prenehanje kajenja in pravilna prehrana. Kava in alkohol je treba piti zmerno, še bolje – sploh zavrnite poživila.
Po Švedih je posplošen portret ostarelega Evropejca oz. imeti vse možnosti do stotine let, je naslednje: on je uboga oseba z dobro naslednostjo, ki živi v njegovo stanovanje ali hiša, jedo pravilno, ne kadijo, redko pijejo in po potrebi uporablja različne izume za izboljšanje delovanje telesa, in sicer očal, lažnih čeljusti, slušni aparat in podobno.
Tako dolgo pričakovana dolgoživost je povsem mogoča vsakega človeka (vsaj v Evropi), je škoda, da so ljudje o njem razmišljaj prepozno
Življenje
